Odločanje je proces, v katerem je potrebno izmed več variant (alternativ, inačic, možnosti) izbrati tisto, ki najbolj ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam. Poleg izbora najboljše variante včasih želimo variante tudi rangirati od najboljše do najslabše. Pri tem so variante objekti, akcije, scenariji ali posledice enakega oziroma primerljivega tipa (French 86). Kadar na primer kupujemo nov avto, so variante avtomobili. Pri strateškem planiranju v podjetju so lahko variante različni razvojni ali investicijski scenariji. Kadar pa izbiramo najboljšega kandidata za neko delovno mesto, so variante ljudje.

Odločanje je običajno del splošnega reševanja problemov in nastopa kot pomembna mentalna aktivnost na praktično vseh področjih človekovega delovanja. Težavnost odločitvenih problemov je zelo raznolika. Sega od enostavnih osebnih odločitev, ki so večinoma rutinske in se jih večinoma niti ne zavedamo, vse do težkih problemov skupinskega odločanja, na primer pri vodenju, upravljanju in planiranju v podjetjih, kadrovskem odločanju, medicinski diagnostiki in vrsti drugih področij. Najpomembnejši problemi, ki nastopajo pri težkih odločitvenih problemih, izvirajo iz:

• velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na odločitev,
• številnih oziroma slabo definiranih ali poznanih variant,
• zahtevnega in pogosto nepopolnega poznavanja odločitvenega problema in ciljev odločitve,
• obstoja več skupin odločevalcev z nasprotujočimi si cilji in
• omejenega časa in drugih virov za izvedbo odločitvenega procesa.

S problemi odločanja se ukvarja vrsta znanstvenih področij in disciplin, od filozofije (na primer aksiologija - nauk o vrednotah), psihologije, ekonomije in matematike, do bolj specifičnih, kot sta odločitvena teorija (French 86; Ríos 94) in odločitvena analiza (Nagel 93). Posebej pomembno je vprašanje, kako pomagati odločevalcu, da bi na sistematičen, organiziran in čim lažji način prišel do kvalitetne odločitve. V ta namen je bilo razvitih mnogo metod in računalniških programov za podporo odločanja (angl. Decision Support Systems (DSS): Turban 88; Silver 91; Mallach 94). V tem prispevku se bomo omejili na metode večparametrskega odločanja (angl. Multi-Attribute Decision Making (MADM): Keeney, Raiffa 76; Saaty 80; Chankong, Haimes 83; Dyer et al 92). Te metode so po eni strani dobro teoretično osnovane v okviru odločitvene teorije in teorije koristnosti, po drugi strani pa se uspešno uporabljajo v praksi pri podpori zahtevnih odločitvenih problemov.

Namen tega prispevka je predstaviti proces gradnje in uporabe večparametrskih odločitvenih modelov. V naslednjem razdelku so podane osnove večparametrskega odločanja. Razdelek 3 opisuje glavne faze, ki v splošnem nastopajo v procesu odločanja. V razdelku 4 je po teh fazah prikazan preprost, a konkreten primer razvoja in uporabe odločitvenega modela za izbiro prenosnega računalnika. V zadnjih dveh razdelkih pa sta predstavljena dva večja praktična modela za vrednotenje proizvodnih programov in razvojno-raziskovalnih projektov; oba sta bila razvita v našem okolju.