Opisane faze odlocitvenega procesa ilustrirajmo s preprostim zgledom odlocanja o nakupu prenosnega osebnega racunalnika.

Kupujemo prenosnik za osebno uporabo. Izbrati zelimo cim zmogljivejsi, zanesljivejsi in cim bolj razsirljiv prenosnik v cenovnem razredu okrog 3000 DEM. Poudarek je tudi na udobnem delu (kvaliteti zaslona, tipkovnice in miske) in cim vecji avtonomiji (casu delovanja z baterijami).

Odlocitveno “skupino” v tem primeru predstavlja samo odlocevalec. Po potrebi povprasa “eksperta” - prijatelja, ki se spozna na racunalnike.

Za racunalnisko podporo postopka smo izbrali program DEX (Bohanec, Rajkovic 90). To je lupina ekspertnega sistema za vecparametrsko odlocanje, razvita na Institutu “Jozef Stefan” in doslej uporabljena pri podpori vec deset zahtevnih realnih odlocitvenih problemov doma in v tujini (Urbancic et al 91). V primerjavi s pristopom, prikazanim na sliki 2, ima dve posebnosti:

• uporablja kvalitativne kriterije, katerih vrednosti so v splosnem besede in le izjemoma stevilke oziroma numericni intervali (4.2.c in slika 3);
• funkcije koristnosti niso podane analiticno, ampak s preprostimi odlocitvenimi pravili tipa ce-potem; na ta nacin je funkcija definirana po tockah (4.3 in tabela 1).

1. Spisek kriterijev

Kriteriji, ki vplivajo na nakup prenosnika, so deloma razvidni ze iz identifikacije problema. Upostevati moramo ceno, zmogljivost, razsirljivost, zanesljivost, udobnost in avtonomijo. Pri ceni pomislimo, da ni pomembna samo cena nakupa, ampak tudi cena nadaljnjih razsiritev in vzdrzevanja. Pri tem se spomnimo na dostopnost in kvaliteto servisa. Vprasamo se, kaj pomeni zmogljivost: velikost diska, hitrost procesorja, velikost pomnilnika. Razmisljanje nadaljujemo v tej smeri in dobimo spisek kriterijev, ki je zaenkrat se povsem neurejen:

cena, zmogljivost, razsirljivost, zanesljivost, udobnost, avtonomija, cena nakupa, cena razsiritev, cena vzdrzevanja, servis, kvaliteta servisa, disk, procesor, pomnilnik, hitrost, miska, tipkovnica, zaslon, barve, dodatki, proizvajalec, torbica, garancija



Slika 3: Izbira prenosnika: drevo kriterijev in nekaj merskih lestvic

2. Strukturiranje kriterijev

Kriterije strukturiramo na osnovi njihove medsebojne odvisnosti in vsebinskih povezav. V spisku kriterijev na primer opazimo, da jih kar nekaj opisuje nekaksne tehnicne lastnosti prenosnika. Razdelimo jih na lastnosti zunanjih in notranjih enot prenosnika ter na avtonomijo. Tako dobimo poddrevo kriterijev TEH. KAR. (slika 3).

Podobno bi lahko postopali tudi pri ceni in jo razgradili na nabavno ceno, ceno vzdrzevanja in ceno razsiritev. Prav tako bi lahko razgradili tudi dodatke in se kaksen drug kriterij. Na sliki 3 tega nismo storili, da ne bi prevec zapletli tega zgleda.

Pri metodi DEX so zaloge vrednosti kriterijev sestavljene iz besed ali numericnih intervalov (slika 3). V nasem primeru bomo prenosnike ocenjevali s stiristopenjsko lestvico: nesprejemljiv, sprejemljiv, dober, odlicen. Avtonomijo pa bomo na primer merili s stevilom ur delovanja brez prikljucitve na elektricno omrezje.

Merske lestvice so vecinoma urejene od slabih (manj zazelenih) proti boljsim vrednostim. Pri metodi DEX to sicer ni nujno, je pa dobrodoslo, saj se uporablja v naslednji fazi pri kontroli konsistentnosti odlocitvenih pravil in lahko bistveno pohitri postopek zajemanja funkcij koristnosti.

Pri metodi DEX so funkcije koristnosti predstavljene s preprostimi odlocitvenimi pravili tipa ce-potem. Definiramo jih v obliki tabele. Tabela 1 na primer prikazuje odlocitvena pravila, s katerimi smo opredelili kvaliteto zunanjih enot prenosnika v odvisnosti od kvalitete zaslona in tipkovnice. Podobne tabele je potrebno definirati tudi za preostale tri izpeljane kriterije (notranja vozlisca drevesa): NOT. ENOTE, TEH. KAR. in PRENOSNIK.

Postopek definiranja odlocitvenih pravil je s programom DEX zelo preprost. DEX pripravi tabelo z ze vpisanimi vsemi kombinacijami vrednosti odvisnih spremenljivk. Potrebno je le izpolniti zadnjo kolono. Pri tem DEX sproti opozarja na morebitne nekonsistentnosti in na nekaterih mestih v tabeli sam predlaga ustrezne vrednosti, ki jih izpelje iz do takrat definiranih pravil.

Denimo, da izbiramo med stirimi prenosniki. O vsakem moramo zbrati osnovne podatke, to je tiste na listih drevesa kriterijev: CENA, PROCESOR, POMNILNIK, DISK, ZASLON, TIPKOVNICA, AVTONO-MIJA in DODATKI. Podatki za nas primer so vpisani v tabeli 2.

Definiran imamo odlocitveni model in zbrane vse podatke o variantah. DEX jih ovrednoti v skladu s strukturo kriterijev in odlocitvenimi pravili. Rezultati so zbrani v tabeli 2. Koncne ocene prenosnikov so podane v vrstici “PRENOSNIK”. Vidimo, da sta prva dva prenosnika ocenjena kot sprejemljiva, druga dva pa sta nesprejemljiva. Potrebna je nadaljnja analiza vrednotenja, saj sta dva boljsa prenosnika ocenjena z enako koncno oceno. Obenem moramo preveriti pravilnost in ustreznost rezultatov ter utemeljiti koncno odlocitev.

Tabela 2:Rezultati vrednotenja stirih prenosnikov

	Prenosnik 1	Prenosnik 2	Prenosnik 3	Prenosnik 4
PRENOSNIK	spr	spr	nespr	nespr
CENA	nizka	srednja	nizka	visoka
TEH. LAST	odl	spr	nespr	odl
NOT. ENOTE	spr	spr	spr	dob
PROCESOR	dob	spr	spr	dob
POMNILNIK	spr	dob	spr	dob
DISK	spr	spr	spr	dob
ZUN. ENOTE	dob	spr	spr	spr
ZASLON	dob	spr	spr	spr
TIPKOV	srednja	srednja	boljsa	boljsa
ZUN. ENOTE	4h	3h	2h	4h
DODATKI	nespr	spr	dob	spr

Primerjava prenosnikov 1 in 2 po kriterijih na nizjih nivojih drevesa pokaze, da je prvi boljsi ali vsaj enakovreden drugemu pri vseh kriterijih, razen pri pomnilniku in dodatkih. Posebej kriticni so dodatki, ki so ocenjeni kot nesprejemljivi. Pac pa je prenosnik 1 znatno boljsi pri pomembnih kriterijih, kot so procesor, zaslon in avtonomija, kar mu daje prednost v pogledu tehnicnih karakteristik. Gledano v celoti je torej prenosnik 1 boljsa odlocitev, se posebej, ce bi na nek nacin uspeli izboljsati problematicne dodatke.

Spomnimo se na moznost, da bi uporabili dodatke nekega drugega proizvajalca, ki so zdruzljivi s prenosnikom 1. Uporabimo analizo kaj-ce: vrednost dodatkov pri prenosniku zamenjamo v sprejemljivo. Ponovno vrednotenje pokaze, da bi bil v tem primeru prenosnik ocenjen z za eno stopnjo visjo oceno, dobro.

Kljub slabim ocenam, se velja posvetiti tudi ostalima dvema prenosnikoma. Prenosnik 3 ima avtonomijo le 2 uri, kar je premalo; tu zal ni pomoci. Pac pa je zanimiv prenosnik 4, ki je bil sicer ocenjen kot nesprejemljiv, vendar ima vecino lastnosti zelo dobrih. Problem je le cena: prenosnik je predrag. Na tem mestu bi lahko ponovno premislili in se morda odlocili za visjo investicijo ali pa poskusali najti kaksno drugo pot za znizanje cene, morebiti s popusti.

Za koncno potrditev opravimo se eno izmed analiz, selektivno razlago. Poskusamo poiskati posebej izrazite prednosti in slabosti posameznih variant. Za tri prenosnike jih prikazuje tabela 3. Se enkrat se lahko prepricamo, da se prenosnik 1 se posebej odlikuje po tehnicnih lastnostih; predvsem ima dober zaslon in veliko avtonomijo. Poleg tega je poceni in ima dober procesor. Edina resna slabost so dodatki. Prenosnik 2 nima niti posebnih prednosti, niti pomanjkljivosti, le pomnilnika ima dovolj. Prenosnik 4 je s tehnicnega stalisca odlicen in to predvsem v pogledu notranjih enot. Njegova izrazita slabost je previsoka cena.

Tabela 3: Selektivna razlaga vrednotenja treh prenosnikov

Prenosnik 1
PREDNOSTI		SLABOSTI
CENA	nizka	DODATKI	nespr
TEH.LAST	odl
ZUN.ENOTE	dob
ZASLON	dob
AVTONOMIJA	dob
PROCESOR	dob
Prenosnik 3
PREDNOSTI		SLABOSTI
CENA	nizka	PRENOSNIK	nespr
		TEH.LAST	nespr
DODATKI	dob	AVTONOMIJA	2h
TIPKOV	boljsa
Prenosnik 4
PREDNOSTI		SLABOSTI
TEH.LAST	odl	PRENOSNIK	nespr
NOT.ENOTE	dob	CENA	visoka
PROCESOR	dob
POMNILNIK	dob
DISK	dob
AVTONOMIJA	4h
TIPKOV	boljsa

Koncni rezultat odlocitvenega procesa je torej naslednji. Najustreznejsi je prenosnik 1, ki pa ima slabe dodatke, zato jih bo treba poiskati pri drugem proizvajalcu. V rezervi ostajata prenosnik 2, ki je nekoliko slabsi, in prenosnik 4, ki je predrag, a bi bil ob morebitnem znizanju cene najbolj zanimiv. Prenosnik 3 odpade zaradi preslabe avtonomije.

Obravnavani odlocitveni problem je relativno preprost in ga v vsakdanjem zivljenju verjetno ne bi resevali tako sistematicno; zadovoljili bi se z nasvetom prijatelja ali prelistali kaksno racunalnisko revijo. V nekoliko spremenjenih okoliscinah pa bi bila uporaba odlocitvenih tehnik povsem upravicena tudi na tem podrocju. Vzemimo na primer nakup vecjega stevila taksnih racunalnikov v podjetju, kjer bi lahko imela napacna odlocitev bistveno vecje financne in druge posledice. Drug podoben primer je izbira najprimernejsega ponudnika na osnovi javnega razpisa (na primer v drzavni upravi), ki terja sistematicen in dobro dokumentiran odlocitveni postopek ter podrobno utemeljeno koncno odlocitev.